Kilogrami, kilogrami, kilogrami… Pilates, tek, fitnes ali kolesarjenje? Jaz izberem kolesarjenje v klanec. Zakaj?
Danes lahko trdim, da je kolesarjenje odlično za izgubo odvečne telesne teže. Moja izkušnja s tem, je zagotovo nekaj, kar bi svetovala vsakemu, ki se bori z odvečnimi kilogrami, ampak o tem malo kasneje.
Kolesarjenje velja za eno najbolj priljubljenih športnih aktivnosti pri nas. Je tudi izvrstna aerobna vadba, ki ne obremenjuje sklepov, tako kot na primer tek. Je tudi odlična telesna aktivnost za začetnike. Sami lahko izbirate terene primerne svoji fizični pripravljenosti in prilagodite težavnost. Najboljše od vsega pa je, da poteka na prostem, v naravi, na svežem zraku .Seveda v zimskih dneh, ko so temperature zelo nizke, si lahko privoščimo tudi notranje kolesarjenje s primernimi trenažerji ali na valarjih. Predvsem pa moj nasvet za začetnike. Začnite počasi in postopoma.
Veliko je knjig in člankov o kolesarjenju in hujšanju. Veliko je že povedanega na to temo. Sama pa bi rada delila z vami svojo izkušnjo, ki me je doletela osem let nazaj. Preden sem zanosila in rodila dve punci, danes že najstnici, sem imela super postavo. Idealno težo, vse na svojem mestu. Potem pa so se skozi nosečnost nabirali kilogrami, tako da sem na koncu prišla iz 60kg na 95 kg, kar je bil šok za telo in psiho. Nekaj se jih je dalo zgubit brez športa, a moja teža še zdaleč ni bila niti blizu idealni. Pri prvi hčeri 30kg plus, pri drugi 20kg gor. Teka nikoli nisem marala, še iz mladosti, ko sem trenirala atletiko. Tudi za kolo mi ni bilo. Zameril se mi je, ko smo kot mulci hodili poleti na Izlake z Vranskega mimo Trojan. Do kopališča je še šlo, nazaj pa mi je vedno moral kolo peljati brat, jaz pa sem sekala peš tiste strme ovinke do Trojan. Treba se je bilo vzeti v roke in izgubit nekaj več kg. Niti sanjalo se mi ni kako. Sama sem potrebovala 5 let, da sem prišla do tega spoznanja. Takrat nisem hodila v službo in časa je bilo na pretek v dopoldanskih urah, ko so bili otroci v vrtcu. Odločila sem se, da dam vse prihranke za novo kolo. Malo boljše gorsko kolo za tiste čase. Veliko volje je bilo potrebno, da je kolo postalo moja vsakdanja aktivnost. Ampak res vsakdanja. Vsak dan sem vztrajala in se peljala na kakšen hrib. Se spomnim, ko sem si zadala, da prve 14 dni kolesarim do polovice našega hriba. Res sem vztrajala, dokler nisem skoraj vsak dan zjutraj odšla na Goro Oljko. To mi je vzelo do dve uri časa. Kadar ga ni bilo toliko, sem prejšnji dan vse postorila, se znala zorganizirati in prilagoditi vsa hišna in gospodinjska opravila. Ni bilo važno vreme. Ko mi to ni bilo dovolj, sem se večkrat odpeljala v Mozirje in kolesarila na Golte. Tudi pozimi, v največjem mrazu. Vsi so me čudno gledali, ampak meni je bilo vseeno. Res pa, da pri spustu nisem čutila nog, ne rok. Mraz je naredil svoje in včasih se cel dan nisem mogla pogreti. In danes vem, da je pri takih podvigih zelo pomembna oprema.
Lepo bi bilo, če bi takrat poznala specializirano kolesarsko trgovino kot je Maxisport Čerin, saj bi mi znali dobro svetovati. Zagotovo bi bilo zaradi tega več prijetnih kolesarskih kilometrov.
Pozimi sem za kakšen vzpon v nahrbtnik dala le toplo bundo in rokavice. Vsa mokra in prezebla, sem se spustila v dolino. Večkrat me je pot zanesla tudi na Kum, Krvavec, Mangartsko sedlo. Ves prosti čas sem izkoristila za kolesarjenje. Kupila sem si dobre kolesarke čevlje in čelado. Opremo sem imela primerno, kolikor sem si pač lahko privoščila. Kolo je bilo takšno, da je mojim potrebam popolnoma zadostovalo. Ne najboljše, a meni je dalo tisto nekaj več. Zadovoljstvo in srečo po vsakem kolesarjenju. V 6 mesecih sem izgubila 30kg. Vsa odvečna koža okoli trebuha po porodu je zginila. Nikoli nisem delala trebušnjakov ali vaj za moč. Res nikoli.
Če mi kateri vzpon na začetku ni uspel, sem obrnila in poskusila naslednjič znova. Vzljubila sem kolesarjenje predvsem v hrib in tako je še danes. Prepričana sem, da je samo kolesarjenje v klanec tisto, ki nam daje oziroma vzame odvečne kilograme in kasneje ponudi s prijetnimi spusti. A le s kakovostno opremo. Prizadevam si, da bi bila čim več na kolesu. Mogoče sem ga malo zanemarila zaradi teka, ampak zagotovo vem, da bo to v prihodnosti aktivnost, ki jo bom dala v ospredje.
Imam pa tudi nek skrivnosten načrt, da si privoščim novo kolo Morda prav takšnega, ki gre po makedamu in zelo gladko po cesti. Imela sem priložnost, da ga malo preizkusim in res mi je všeč. Ampak počasi… Danes z veseljem s kom delim to mojo izkušnjo. Poznam kar nekaj prijateljev, ki so s pomočjo kolesa in kolesarjenja v klanec izgubili tako nezaželene odvečne kilograme. Še vedno pa menim, da smo ljudje različni in ni nujno, da bo nekomu kolo dalo to kar je meni. In zapomnite si, brez vztrajanja in jeklene volje ni rezultatov. Vztrajajte vsak dan, ne glede na to kaj počnete, samo premikajte se naprej. Pa lepo kolesarjenje vam želim.
Komentarji