Kolesarski čevlji predstavljajo neposredno povezavo med nogami in kolesom. Omogočajo, da se moč, ki jo ustvarite pri vsakem pritisku na pedala, prenese kar se da učinkovito v pogonski sklop kolesa. Ko vozite v običajnih športnih čevljih, se del vaše energije izgubi, ker stopalo ni optimalno podprto in pritisk na pedalo ni enakomeren. Kolesarski čevlji pa stopalo podprejo, ga pritrdijo na pedalo in tako poskrbijo, da se vaš trud pretvori v gladko in učinkovito vožnjo.
Učenje vožnje s kolesarskimi čevlji, ki so vpeta v pedala, je izkušnja, ki jo izkusi (skoraj) vsak kolesar začetnik. Prvi poskusi so pogosto nerodni in marsikdo se znajde na tleh, a prav ta trenutek je nekaj, kar povezuje vse kolesarje. To je del poti, ki ga preprosto moraš opraviti, da postaneš samozavesten in sproščen na kolesu. Ko enkrat premagate izziv, pa postane občutek varnega in trdnega stika s kolesom nekaj samoumevnega in kolesarjenja si brez kolesarskih čevljev skorajda ne znate več predstavljati.
Zakaj je pomembno, da je stopalo pritrjeno na pedalo?
Kolesarski čevlji so zasnovani s trdnim in togim podplatom, ki omogoča učinkovit prenos moči na pedala. Medtem ko mehki športni čevlji del energije izgubijo zaradi upogibanja podplata, kolesarski čevlji ohranjajo stopalo stabilno in poskrbijo, da se z vsakim potiskom noge čim bolj neposredno prenesemo moč v pogonski sklop. Poleg tega trden stik med stopalom in pedalom preprečuje zdrs, še posebej v trenutkih, ko proizvajate večjo moč. Ker je stopalo vpeto v pedalo, se občutek vožnje spremeni in se kolesar počuti bolj povezan s kolesom, vožnja pa postane bolj nadzorovana in zanesljiva.
Oblika podplatov in razlike med cenovnimi razredi
Oblika podplata kolesarskih čevljev se spreminja glede na namen in cenovni razred. Pri osnovnih modelih so podplati širši in manj anatomsko oblikovani. To prinaša več udobja pri hoji in vožnji na krajše razdalje, vendar zmanjša neposreden stik s pedalom.
Pri višjih cenovnih rangih so podplati tanjši, anatomsko oblikovani in pogosto izdelani iz karbona, kar zmanjša težo ter izboljša prenos moči. Različne cone togosti poskrbijo, da je sprednji del, kjer se ustvari največ sile, trši, zadnji pa nekoliko mehkejši za večje udobje. Večina kolesarskih čevljev ima oblazinjen le predel pete, saj to zagotavlja udobje, stabilnost in preprečuje drsenje stopala v čevlju.
Za izdelavo podplatov se najpogosteje uporabljajo:
- Najlonski podplati (indeks togosti 6–7)
Najlonski oziroma kompozitni podplati so pogosti pri vstopnih modelih, saj ponujajo cenovno dostopno rešitev. Mehkejša in zato bolj udobna, a manj toga, kar pomeni več izgube energije pri prenosu moči na pedala. - Kompozitni podplati (indeks togosti 8–9)
Izdelani iz plastike, ojačane s steklenimi ali karbonskimi vlakni. Predstavljajo odličen kompromis med ceno, togostjo in udobjem. Za večino rekreativnih kolesarjev ponujajo dovolj togosti za učinkovit prenos moči, hkrati pa ostajajo udobni tudi pri daljši vožnji. - Karbonski podplati (indeks togosti 10-12)
Najlažji in najbolj togi, namenjeni zahtevnejšim in tekmovalnim kolesarjem. Zagotavljajo skoraj popoln prenos moči in zelo neposreden stik s pedalom. Ker so trši, hoja v takih čevljih ni udobna, poleg tega pa zahtevajo zelo natančno nastavitev blokejev, da ne pride do neudobja ali bolečin.
Razlika v primerjavi s cestnimi čevlji je tudi v podplatu: pri MTB in gravel čevljih je podplat prekrit z gumijasto plastjo z grobim profilom, ki omogoča normalno hojo po terenu. To pride prav na odsekih, kjer je treba sestopiti s kolesa in potiskati ali nositi kolo.
Zgornji del kolesarskih čevljev
Zgornji del kolesarskega čevlja je zasnovan tako, da prenese zahtevne pogoje kolesarjenja, od prahu in blata do dežja in sonca. Pri osnovnih modelih se uporabljajo lažji sintetični materiali, ki so cenovno dostopni in enostavni za čiščenje. Pri dražjih modelih pa se uporabljajo naprednejše tkanine iz mikrovlaken ali posebne sintetične kože, ki so bolj odporne proti umazaniji, vlagi in mehanskim poškodbam.
Takšni materiali se ne raztezajo, kar pomeni, da čevelj ohrani svojo obliko tudi po dolgi uporabi, hkrati pa zagotavljajo dobro zračnost in enostavno vzdrževanje. Površina se praviloma hitro obriše ali opere, zato čevlji tudi po številnih vožnjah ostanejo videti kot novi. Vrhunski modeli imajo pogosto dodane zaščitne sloje na izpostavljenih delih, kar še dodatno podaljša njihovo življenjsko dobo.
Kaj so blokeji in zakaj so pomembni?
Pri kolesarskih čevljih podplat na pedalo ni pritrjen neposredno, temveč prek blokejev.
Blokeji so majhni nastavki na podplatu kolesarskih čevljev, s katerimi se čevlji pripnejo na pedala. Njihova naloga je, da zagotovijo varen in trden stik med stopalom in pedalom, hkrati pa omogočijo, da čevlje enostavno sprostite, ko je to potrebno. Obstajajo različne vrste blokejev, nekateri so namenjeni cestnemu kolesarstvu, kjer je poudarek na čim bolj učinkovitem prenosu moči, drugi pa gorskemu kolesarstvu, kjer mora biti izstop enostavnejši in gibanje bolj prilagodljivo. Pravilna nastavitev blokejev je ključna, saj vpliva na udobje, položaj noge in zmanjšuje tveganje za bolečine ali poškodbe pri daljših vožnjah.
Blokeji se razlikujejo predvsem po barvah, ki označujejo stopnjo gibljivosti oziroma “float”: to pomeni, koliko svobode ima stopalo, ko je vpeto v pedalo. Večji kot je kot gibanja, bolj prijazni so do kolen, manjši kot pa omogoča bolj neposreden prenos moči.
Pri cestnih čevljih se najpogosteje uporabljajo tri vrste blokejev:
- Blokeji, ki imajo največ svobode (okoli 6 stopinj). Primerni so za začetnike in za kolesarje, ki želijo več udobja ter manj obremenitev na kolenih.
- Blokeji, ki ponujajo srednjo vrednost (okoli 2 stopinji). So kompromis med udobjem in natančnostjo, zato jih uporablja veliko rekreativnih kolesarjev.
- Blokeji, ki imajo najmanj svobode (0 stopinj). Stopalo je popolnoma fiksirano, kar omogoča najboljši prenos moči, a zahteva natančno nastavitev, sicer lahko pride do bolečin.
V naši trgovini pa lahko opravite tudi profesionalno nastavitev blokejev. Izmerimo vaša stopala in natančno prilagodimo položaj blokejev tako, da ustrezajo vašemu telesu. S tem dosežete optimalen prenos moči, večje udobje ter zmanjšate možnost bolečin ali poškodb pri vožnji.
Blokeji za cestne kolesarske čevlje so običajno izdelani iz trpežne plastike ali najlona, saj mora material hkrati omogočati varen in natančen stik s pedalom ter dovolj enostavno izpenjanje. Sčasoma se obrabijo, predvsem zaradi hoje po asfaltu ali pločniku, zato jih je priporočljivo zamenjati, ko opazite, da so robovi obrabljeni, vpenjanje pa postane manj zanesljivo. Pri povprečnem rekreativnem kolesarju to pomeni menjavo približno enkrat na sezono, lahko pa tudi pogosteje, če veliko hodite v čevljih.
Pri gorskem kolesarstvu so blokeji manjši in izdelani iz kovine, saj morajo prenesti stik z blatom, kamni in pogostim izpenjanjem v težjih razmerah. Zaradi kovine so bolj vzdržljivi od plastičnih cestnih, hkrati pa se zaradi kompaktne oblike manj obrabijo pri hoji. Menjava je zato redkejša, a kljub temu priporočljiva, ko opazite, da se čevlji v pedala ne vpenjajo več trdno.
Sistemi zapiranja kolesarskih čevljev
Poleg klasičnih vezalk, ki jih danes redkeje vidimo na kolesarskih čevljih, obstajajo sodobni zategovalni sistemi. Ti omogočajo mikrometrično prilagajanje in enakomerno porazdelijo pritisk po stopalu, tako da čevlji čim bolje objamejo nogo.
Večina modelov ima nameščenih več takšnih zategovalcev, strateško razporejenih na različnih delih stopala, kar zagotavlja optimalno udobje in prenos moči.
Prve rešitve tega tipa je v svet kolesarstva prinesla prav italijanska znamka Sidi, ki je v stalnem iskanju boljšega prileganja razvila prvi dial sistem na svetu. Takrat je bilo nekaj takega nepredstavljivo - zapiranje, ki je hkrati trdno in stabilno, a z neskončno možnostjo natančnih prilagoditev. S tem je Sidi postavil standard, ki ga danes posnemajo tudi drugi proizvajalci. Najsodobnejši sistemi, kot sta Sidi Tecno ali BOA, uporabljajo lahke in vzdržljive materiale ter tanke vrvice, ki prenesejo velike obremenitve, hkrati pa omogočajo hitro prilagajanje med samo vožnjo.
Učinkovitejše pedaliranje
Ko so stopala stalno vpeta v pedala, je njihova pozicija vedno enaka. To zmanjšuje tveganje za napačne gibe in omogoča, da se mišice in sklepi navadijo na ponavljajoč se, optimalno poravnan gib. Hkrati takšna konsistentnost pomeni, da lahko kolesar dolgoročno bolj zanesljivo spremlja svoj napredek, saj ni odstopanj zaradi premikanja stopal na pedalih. Tako se boste tudi izognili morebitnim poškodbam, v kolikor imate pravilno nastavljene blokeje. Noge se navadijo na ponavljajoč se gib v enaki poziciji, kar dolgoročno vodi tudi do učinkovitejšega treninga. Tako se boste tudi izognili morebitnim poškodbam, če so blokeji pravilno nastavljeni.
Vpeti čevlji spremenijo tudi biomehaniko pedaliranja. Namesto da moč ustvarjate le v fazi potiska navzdol, lahko aktivno sodelujete tudi v fazi vlečenja navzgor. To omogoča bolj krožno in enakomerno gibanje, pri katerem se obremenitev razporedi med več mišičnih skupin, od kvadricepsa in mečnih mišic pri potisku, do zadnjih stegenskih mišic in upogibalk kolka pri dvigu. Raziskave so pokazale, da se pri vadbi z vpetimi pedali poveča delež aktivacije zadnjih stegenskih mišic in s tem učinkovitost samega pedaliranja.
Začetniki imajo od tega še posebej veliko korist, saj s ponavljanjem gibov v enaki poziciji hitreje razvijejo pravilno tehniko in mišični spomin. Če stopala niso vpeta, obstaja večja verjetnost, da se noge postavijo v neenakomeren kot, kar sčasoma vodi do neenakomerne porazdelitve moči in morebitnih bolečin.
Za lažje privajanje priporočamo osnovne vaje: pedaliranje samo z eno nogo, izmenično levo in desno, ali osredotočanje zgolj na potisk navzgor. Takšne vaje so na voljo tudi na platformi Zwift, kjer jih lahko izvajate v udobju doma in brez strahu pred prometom. Poleg izboljšanja tehnike pedaliranja je to odlična priložnost, da vadite tudi samo vpenjanje in izpenjanje iz pedal ter se tako hitro privadite na novo opremo.
Vpenjanje in izpenjanje
Ne glede na to, katero znamko ali tip vpetih pedal uporabljate, je tehnika pri vseh zelo podobna. Vpetje poteka tako, da sprednji del blokeja zdrsne pod zatič na pedalu, nato pa s peto pritisnete navzdol, dokler ne zaslišite in začutite klik. Takrat je čevelj varno pripet.
Za izpetje stopalo preprosto zasukate s peto navzven. S prakso bo to postalo avtomatiziran gib, ki ga boste lahko izvedli brez razmišljanja. Najbolje je, da začnete vaditi na trenažerju ali ob steni, kjer imate oporo, in večkrat zapored vpenjate ter izpenjate, dokler se ne navadite. Naslednji korak je vaja na mirnem in varnem terenu, na primer na prazni cesti ali na mehki travi, kjer je padec manj problematičen.
V prometu je priporočljivo, da se iz pedal izpnete že pred križiščem ali semaforjem, saj se boste tako izognili presenečenjem ob nenadni ustavitvi. In če se vam vseeno zgodi, da pri učenju končate na tleh, brez skrbi, to se je zgodilo že vsem kolesarjem, tudi najbolj izkušenim.
Zaključek
Veliko kolesarjev ima na začetku nekaj zadržkov, a ko se navadijo na vpenjanje in občutek trdne povezave s kolesom, si vožnje brez njih več ne predstavljajo. Če razmišljate o tem koraku, vam jih iskreno priporočamo, predvsem zaradi večjega udobja, učinkovitosti in nadzora pri vožnji.
Če imate vprašanja ali pa potrebujete pomoč pri izbiri, nas lahko kontaktirate na trgovina@maxisport.si in z veseljem vam bomo svetovali.
Komentarji